Pokličite nas 040 722 000

O Kmetiji

Družinska Kmetija Pavlovič

Smo družinska kmetija Pavlovič iz Metlike s 30-letno tradicijo integrirane pridelave sadja in zelenjave z najvišjo biološko vrednostjo. Naša dejavnost je sestavljena iz lastne proizvodnje, prodaje na malo in na debelo z lastno dostavo večjim kupcem.

Proizvodnja na Kmetiji Pavlovič je specializirana na integrirano pridelavo zelenjave v pokritih prostorih in na prostem. Stremimo za tem, da bi kupcem ponudili čim bolj zdrave pridelke z visoko biološko vrednostjo hranil in polnega okusa. Približno tretjina površin je pokritih s plastenjaki, poslužujemo pa se še pokrivanja v zgodnje spomladanskem in pozno jesenskem času določenih vrtnin s prekrivkami.

Na Kmetiji Pavlovič smo usmerjeni predvsem v vzgojo jagodičevja. Imamo nasad aronije, rdečega ribeza, jagod in malin. Zadnja leta pa tudi nasad industrijske konoplje iz katere pridelujemo izjemno učinkovite konopljine izdelke. Veseli smo izjemnih odzivov naših kupcev iz cele Slovenije. To nam daje še dodatni zagon za nadgradnjo ponudbe in vztrajnost na poti, ki smo si jo začrtali desetletja nazaj.

Zgodba Kmetije Pavlovič: ZAPIS NA PORTALU ODPRTA KUHINJA

Vas zanima kaj so o naši zgodbi zapisali na portalu ODPRTA KUHINJA?

Kmetija v Križevski vasi pri Metliki ima zgodbo, staro že vsaj sto let. Sprva je bila čisto klasična, dokler se niso generacije zamenjale in je oče današnjega gospodarja Danila, Zdravko, iz livarskega posla presedlal na kmetovanje: v devetdesetih letih je dokupil nekaj zemlje, traktor, vzel nekaj posojila, predvsem pa nabavil ogromno knjig, kajti po izobrazbi je metalurški tehnik, in se učil.

Sprva so pridelovali zelenjavo, največ plodovk in solate, in je šlo, Danilo meni, da so bila nekje do 1998 pravzaprav zlata leta tega posla. Potem so cene začele padati, stroški naraščati: »Nekoč sem najel tovornjak, dvanajst ton lubenic sem vozil v trgovine. Koliko sem zaslužil, pod črto? Toliko, da sem pokril stroške. Pri nas kmetje niso bili organizirani, pa tudi ni nas bilo dovolj – v Beli krajini smo bili tako rekoč edini –, premajhne količine so bile in je bila logistična mora, kajti vse smo morali voziti sami. Rešitev je bila v dodani vrednosti pridelka.«

Kako se je zgodil nov preobrat? »Sam sem bil doma od nekdaj zadolžen za marmelade, ki smo jih delili kot poslovna darila našim kupcem: šolam, vrtcem, menzam, gostilnam …« pojasnjuje Danilo, ki še danes v kuhinji prevzame tista dela, ki so malo bolj »inženirska«: tudi kruh z drožmi peče on, čeprav soprogo pohvali kot fantastično kuharico.

»Leta 2013 sem se tako odločil za spremembo smeri – v jagodičevje. Posadili smo maline, ribez in aronijo ter povečali nasad jagod, teh smo imeli nekaj že prej,« pripoveduje. Vse omenjeno gre od tedaj v glavnem v predelavo, le jagod ljudje še vedno največ pokupijo svežih, pravi, za približno pol hektara jih je. Imajo še 2000 sadik malin, ribeza 300 in 600 grmov aronije.

Tukaj preberite celoten zapis na portalu ODPRTA KUHINJA.